Pesmi o Iztoku in Lunčku /1

Poskusili smo se v pisanju pesniške oblike.

Iztok drugošolček radovednež je,
v sanjah po vesolju gre.
Astronavt bi rad postal,
vsak večer bi se z zvezdami igral.

Nina Skabar, 4. r.

Nešteto vprašanj o vesolju
po glavi mu roji,
nekaj odgovorov v knjigi dobi,
saj bi rad vesoljčka srečal na štiri oči!

Lia Vodopivec, 4. r.

Na nebu zvezdni utrinek zablešči,
pravijo, da izpolni želje ljudi.
On pa v posteljo zleze,
knjigo o vesolju premeče.

Kevin Zenic, 3. r.

Dolgo lista po nji,
dokler ne zaspi.
V sobi svetel žarek zažari,
vesoljček z antenami na tleh obleži.

Maja Kutin, 3. r.

Zgrešil je pot, na Zemlji pristal
namesto, da bi na srebrnem Mesecu obtičal!
Želja se je Iztoku izpolnila,
saj mu je vesoljčka Luna spustila!

Jeanette Skabar, 3. r.

Srebrno bitje Iztoka prebudi,
tako da ves prestrašen zakriči:
“Stran! Stoj! Kdo si?!”
Možic zajeclja in obrazloži:

Harolin Hrovatic, 4. r.

“Bila je napaka v povezavi!”
Potem pa se predstavi:
“Jaz sem Lunček Mesečev! Nič se me ne boj!”
Iztok presenečeno vanj zre in joooj …

Karolina Skerk, 4. r.

Srebrno bitje nepremično dih zadrži …
“Prijatelja” vpraša Iztok in ga z roko po čeladi pomiri.
Lunček prijatelju o Mesecu pripoveduje,
Iztoka Mesečev srebrni dol navdušuje.

Nicole Abbati, 3. r.

Deček z velikimi ušesi ga posluša,
kot satelitski krožniki podatke okuša.
Radovednež vanj z očmi strmi,
dokler ga ne spanec ujame in zamiži!

Elija Škerk, 3. r.