Ime mi je Barbara in že od malega pišem pesmi.
Ne vsak dan, a “tu in tam”.
Pesmi so “muhaste” ptice: ob praznem papirju, posutem s prgiščem besed, jih, z ošiljenim svinčnikom, čakaš zaman …
Potem pa priletijo iznenada, presenetijo te in zahtevajo, da si jih tisti hip zapomniš. Vlečeš mobitel iz žepa in jih skušaš hitro vtipkati v ekran ali nakracati na rob kakšnega škrniclja …
Vseeno mi jih je kar nekaj uspelo ujeti v knjižice. Prva zbirka ima naslov Nebomske pesmi, zadnja pa Če bi Lili …
Nekatere so bolj namenjene malčkom, druge najstnikom. Tudi odrasli jih smejo brati 🙂