Pripovedi za lahko noč

Učenci 2. razreda osnovne šole »Frana Milčinskega« s Katinare so si izmislili naslednje pripovedi za lahko noč …

Nekoč je živela mravlja, ki je imela tri majhne bratce. Nekega dne mravlja je pogledala ven iz mravljišča. A ker je padla, ni našla več svojega mravljišča. Naenkrat je slišala nekoga, ki je klical na pomoč in potem je videla, da nekdo je v vodi. Bila je muha. Mravlja je skočila v vodo in jo rešila. Potem pa se je veselo vrnila domov.
EMANUELE CAPPELLINI

Nekoč je živela princeska, ki je živela na gradu. Princeska je šla vsak dan ven. Enkrat je videla žabo, ki je plavala v mlaki. Princeska ji je rekla: “!Hočeš, da se igrava skupaj?” Žaba ji je odvrnila: “Ja, samo pa če me boš pustila v tvoj grad.” Toda princeska je rekla ne. In šla v svojo sobo, kjer je zaspala.
MARIA BELTRAME

Nekoč je živela princeska. Nekega dne se je zgodilo, da je princeska srečala princa. Princ je gledal princesko z zaljubljenimi očmi. Ampak princeska je šla naprej po svoji poti. Zato je vzel konja in tekel za princesko. Ko je prišel do grada, jo je vprašal, če ga bi rada poročila. In princeska je rekla da.
VERONIKA TAVČAR

Nekoč je živela princeska, ki se je imenovala Snežka. Snežka je imela dva brata, ki sta bila večja od nje. Eden se je imenoval Ivan, drugi pa se je imenoval Jan. Oba brata nista poslušala sestrice Snežke. Ampak kraljica ni bila vesela, da nista poslušala Snežke. Obljubila pa sta, da od danes naprej bosta jo vedno poslušala.
IRENE STROLEGO

Nekoč je živela lepa princesa, ki se je imenovala Roža. Roža je bila zelo zaspana, zato se je počasi ulegla in sladko zaspala. Ko se je zbudila, je vstala, odprla okno in gledala ptičke, ki so se igrali. En ptiček je padel, zato ga je princesa prijela in nato spustila, da je šel se igrat. Princesa ga je nekaj časa še gledala. Potem pa je bilo že pozno, zato se je lepo ulegla in kmalu zopet sladko zaspala.
SARA ČOK

Nekoč je živela mačka, ki se je imenovala Lili. Njena mati je bila mačeha. Mačeha je lovila miške in druge živalice. Mačka Lili je srečala volka, ki je jedel tudi mačke. Zato je zbežala, ampak ni opazila medveda, ki je lovil zajčke. Mačeha je videla, da mačke ni bilo več, zato jo je dolgo iskala, toda je ni našla, ker zunaj je bil hud mraz.
ELISABETTA LOVERO

Nekoč sta v gozdu živeli dve prijateljici, ki sta se imenovali Maripoza in Liza. Imeli sta majhne kamne v obliki srca. Ampak nekje v gozdu sta se skrivala hudobna čarovnica in zmaj. Zmaj je prvi videl Maripozo in Lizo. Onidve sta se skrili, toda zmaj ju je dohitel in vzel.
KATRIN CIAK

Nekoč je bila vas, kjer so živele samo miške. V vasi je bila tudi palača, v kateri sta živela kralj in kraljica, ki sta si želela majhno miško. Nekega dne je res kraljica rodila majhno miško, ki se je imenovala Lariska. Kraljica in kralj sta bila zelo vesela. Ko je Lariska postala velika, je vprašala, če lahko gre iz gradu in kraljica je rekla, da ja. Toda srečala je čarobno lisico, ki je imela peruti in ki jo je odnesla. Kralj in kraljica je nista videla nikoli več.
ARINA SEDMAK

Nekoč je živel majhen mišek, ki je bil v resnici kralj. Ko je zrestel in postal odrasel, en star gospod mu je rekel: “Pojdi v gozd in premagaj zmaja.” In mišek je odšel v gozd. Zmaj ga je vprašal: “Kaj delaš tukaj?” Kralj je odgovoril:” Sem prišel sem, da te bom premagal.” Zmaj je nato rekel:” Ti ne bo uspelo, ker si premajhen.” Ampak kralj je na koncu zmagal in priredil lepo praznovanje.
LORENZO ZORZENON

Nekoč je živela deklica, ki se je imenovala Rdeča kapica. Živela je v gozdu. Nekega dne ji je mama rekla, naj nese kruh in vodo noni. Potem pa je prišel volk in jo vprašal: “Kaj delaš?” Rdeča kapica mu je odgovorila: “Nabiram cvetice.” Volk jo je tudi vprašal, kje živi nona. Rdeča kapica mu pove in tudi volk gre do none. Nazadnje volk pride pred njo, pozvoni in poje nono.
EMMANUEL TOBOU MOUAFO

Nekoč sta v enem gozdu živeli dve miški. Ena je bila mama in druga je bila mala miška. Mama je rekla: “Hočeš, da se skupaj igrava?” “Lahko se igrava na damo.” In res sta se igrali. Potem je rekla mama, da morata zaspati in sta si umili lepo zobe ter šli spat.
SILVIA FORTUNA

Nekoč je bil svinčen voraček. Ta svinčen vojaček ni imel ene noge. Potem je srečal lepo baletko. Plesala sta in se igrala. Nekega dne pa svinčen vojaček je padel v greznico. Baletka je bila žalostna, ker ni imela več svinčenega vojačka. Vojaček je klical: »Na pomoč!« Nobeden ni slišal njegovih klicev. Zato je umrl v greznici.
ALJAŽ IVANIČ

By continuing to use the site, you agree to the use of cookies. more information

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close