Učenci 4. razreda iz Bazovice se pri pouku zgodovine učijo o Mezopotamiji: o Sumercih, Babiloncih, Asircih …
Da bi si bolje zapomnili snov, so z učiteljico Biserko naredili tudi cel kup izdelkov: naredili in okrasili so vsak svojo kraljevo tuniko, pripravili so si glinene deščice in nanje pisali s klinopisem, izdelali so vsak svoj unikaten zigurat (eden je bil celo torta, tako da so ga tudi pojedli), predstavljali so si, da živijo v Mezopotamiji in napisali krajši doživljajski spis.

GOZDNA VILA GAJA IN LETEČI GOBAN

Gozdna vila Gaja je živela z drugimi vilami v čarobnem gozdu, tam gor za sedmimi gorami in sedmimi griči.

Vse vile so živele v lepih gobicah, samo Gaja je živela v grdem gobanu. A ta goban je bil poseben. Hodil je v gimnazijo za čarovnike in znal je leteti. Njegova starša sta bila Grof Golob in Grofica Golobica.

Nekega dne si je Gaja zaželela na potep. Zajahala je gobana in poletela sta daleč v goščavo in visoko v nebo. Na robu gozda priletita do hišice. Goban je zastokal in rekel: »Moja glava, kako me boli!« V hiši je živela Gerta, gluha in sitna gospa. Ko je zaslišala ta trušč, je stekla iz hiše in zagledala gobana: »Neverjetno, goba je priletela z neba! Za večerjo jo bom naredila.«

Prestrašena vila Gaja je takoj izrekla čarobne besede: »Hitro svinjsko kračo in krompir, za gospo Gertoprinesi prijatelj netopi.«

In glej, čudež, netopir je pred prag položil velik krožnik poln dobrot.

Gospa Gerta je takoj pozabila na gobana, se vsedla za mizo in se z veseljem lotila večerje. Gaja in leteči goban pa sta z olajšanjem poletela proti domu.

Giada Passelli, 5. r.

NEVIHTA V GOZDU

Včeraj sem šla v gozd z gospo Gerto.

Srečala sem vilo Gajo in njeno sestro Gabrielo. Gaja je živela v lepi rdeči gobici, sestra Gabriela pa v enem grdem in gnilem gobanu. Gabriela je bila sitna in gluha. Ves dan je samo godrnjala. Gaja pa je bila prijazna in vedno nasmejana. Kar naenkrat sva zaslišali grmenje.

»Ojoj, groza, kaj pa sedaj? Nevihta bo!« je zastokala Gerta.

Gaja je rekla: »Ne skrbi!«

»Gaja, gozdna vila,

vse bo uredila.

Gala, gala, bli, bli, bli,

v gozdu vili se bosta spremenili!«

In tako sva se spremenili v dve majhni vili. »Neverjetno kako sva postali majhni!« sem vzkliknila. »In še leteti znava.«

Gaja je zaklicala: »Brž pohitita, v mojo gobo se preselita..« Sedaj sva bili na varnem. Gaja je bila zelo gostoljubna. Pokazala nama je njeno stanovanje in poslušali sva vilino glasbo. Ponudila nama je tudi večerjo: grah in grozdje. Ko je  nevihta ponehala, nas je spet spremenila.

Zahvalili sva se prijazni vili Gaji, Gabriela pa je še vedno godrnjala za nama.

Nicole Passelli, 5. r.

STRAH

Nekega groznega jutra se je v gorah prikazalo strašilo, ime mu je bilo Gugalček.

Bil je grbast in grd. Najraje je strašil Gajo, ko se je gugala na gugalnici. Glasno je rjovel in godrnjal, da se je uboga Gaja ustrašila in zbežala v gozd. Bežala je in kričala na vse grlo: »Na pomoč!« Slišala jo je gospa Gerta, ki je živela v gozdni kolibi. Bila je zelo gostoljubna in zato je dovolila Gaji, da se je skrila v kuhinjo, kjer je Gerta ravnokar kuhala gobovo juho.

Takoj za tem je priletel v kuhinjo tudi Gugalček. Ker je bila Gerta malce gluha, se ni prav nič ustrašila njegovega godrnjanja in mu ponudila malo gobove juhe.

Strašilo je bilo tako ganjeno, da ni nikoli več strašilo Gaje!

Ivan Rebec, 5. r.

DRUŽINA GABI

Nekoč je v majhni hišici na robu gozda živela družina Gabi.

Oče Gašper je vsako jutro šel v službo in je tam ostal do večera. Mama Gerta je bila gostoljubna; v četrtek se je srečala z gospo Gabrielo na tržnici, kjer je kupila gobe za gobjo omako. Gašper in Gerta sta imela tri otroke: Gajo, Gaja in Gvendi. Gaja je bila najstarejša hči. Rada se je gugala na gugalnici. Imela je tudi ptička Gugalčka in tudi on se je rad gugal. Gaj je bil edini sin in je nagajal vsej družini. Poslušal je očeta, ki je glasno godrnjal in se smejal. Gvendi je bila najmlajša v družini. Pozimi je šla s prijteljico Greto na zasnežene gore smučat.

Preden so otroci zaspali, jim je oče pripovedoval zgodbe o gozdnih vilah in grozovitih konjenikih.

Sara Taucer, 5. r.

Učenci COŠ S. Gruden iz Šempolaja so vedno tako ustvarjalni!